Kraj Pesnica pri Mariboru, danes krajevno občinsko središče, obstaja uradno šele od leta 1945, čeprav sta se tako že dolgo prej imenovali pošta in železniška postaja. Mladi kraj se je oblikoval in razširil v bližini novozgrajene železniške proge sredi 19. stoletja. S pesniške železniške postaje so na cesarski Dunaj na veliko vozili slovenskogoriška jabolka, kar potrjuje, da je bila železnica za kraj zelo pomembna razvojna iztočnica. Sedanja Pesnica pri Mariboru združuje dela naselij Jelenče in Ranca. V novejšem času se je naselje ob prometni cesti Maribor-Šentilj precej razširilo, a še vedno zadržalo značilnosti razložene in razpotegnjene vasi. Iz že omenjene prometnice sega Pesnica pri Mariboru na obe sosednji slemeni. Na vzhodni vzpetini prehaja v Jelenče, na zahodu pa se na najvišjem vrhu stika z Ranco. Po letu 1945 je bilo zgrajenih veliko stanovanjskih hiš, Pesnica pri Mariboru pa postaja za stanovanjske investicije zanimiva tudi v novejšem času.
Na širšem pesniškem območju prevladuje razdrobljena posest. Manjši posestniki so morali iskati zaposlitev v industriji v bližnjem Mariboru in nekateri tudi v Sladkem Vrhu. Naravne danosti v kmetijstvu ne omogočajo dostojnega preživetja, zato se razvijajo dopolnilne in druge dejavnosti. Možnosti za zaposlovanje v kraju so majhne. V preteklosti je bila velik problem oskrba z vodo, zlasti pitno. Večji del Pesnice se širi ob glavni cesti in je naslonjen na zahodno pobočje doline Cirknice. Meliorirano dno doline je deloma vlažno. Naselje je postalo samostojno po letu 1945, prej je bilo sestavni del Rance. Leta 1971 je imela Pesnica pri Mariboru 16,4 %, leta 1991 pa okoli 5,5 % kmečkega prebivalstva. Po letu 1980 je bilo zgrajenih več stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Več kot 10 % aktivnega prebivalstva je zaposlenega zunaj kmetijske dejavnosti.
KS Pesnica sestavljajo zaselki: Dolnja Počehova, Gačnik, Jelenče, Pesnica pri Mariboru, Pesniški Dvor, Ranca in Sp. Dobrenje.
V Pesnici so začeli poučevati med 2. svetovno vojno leta 1944, ko je bilo v kraju zgrajeno šolsko poslopje.