KS je razloženo naselje po prisojnih, večinoma golih pobočjih nad dolino Jakobskega potoka (Srebotnika). Ob cerkvi na nadmorski višini 275 metrov je manjše strnjeno jedro s šolo, stanovanjskim blokom, poslopjem KZ in gasilskim domom. Cerkev sv. Jakoba, ki je leta 1785 postala župna, je bila kot kapela zgrajena že ob koncu 14. stoletja. Leta 1532 je bila opustošena in leta 1535 na novo zgrajena. Najstarejši del sedanje cerkve je ladja z oporniki. Zvonik, ki so ga povišali leta 1850, in prezbiterij sta mlajša. Kapeli sta iz leta 1686. V zunanjščino je vzidan rimski epitaf. Matrike segajo do leta 1740. Na Ritižah je stal v 13. stoletju grad šentpavelskih vazalov Ritišev, o katerem pa že dolgo ni več sledov. Včasih je bil v kraju tudi razpadajoči gradič Sp. Jakobski Dol, ki ga je okoli leta 1690 zgradil Gotffried Beck - Wildmanstetter.
Med naravnimi značilnostmi velja izpostaviti, da je prst v goricah lapornata, v nižjih predelih pa ilovnato-peščena. Razvito je kmetijstvo, zlasti vinogradništvo, pa tudi sadjarstvo in živinoreja. V preteklosti so bile težave zaradi pomanjkanja pitne vode. Zasebni vinogradi so modernizirani in skrbno urejeni, razvijajo se dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske hiše in gospodarska poslopja so lepo urejena. Nad cesto proti Jakobskem Dolu se pri koti 345 m razprostira zaselek RITIŽE (na RITIŽAH), ob vznožju hriba je včasih kmetija Purgaj izkoriščala kamnolom. Vzhodno od te kmetije je manjša jama s kapniki, ki pa so žal že zdavnaj večinoma razbiti. KS Jakobski Dol sestavljajo zaselki: Drankovec, Flekušek, Kušernik, Mali Dol, Počenik, Ročica, Slatenik, Sp. Hlapje, Sp. Jakobski Dol, Zg. Hlapje in Zg. Jakobski Dol. Redna šola se je v kraju začela leta 1783.
